Prednosti rastlinske prehrane

Beljakovine in mišična masa

​

Za povečanje mišične mase ni dovolj samo trening, ampak tudi zadostna količina beljakovin (in ogljikovih hidratov, če želimo imeti dovolj moči za trening). Na žalost se je med splošno populacijo razširil mit, da z rastlinsko prehrano ne moremo pridobivati mišične mase, saj rastline nimajo popolnih beljakovin. To preprosto ne drži in znanost je to potrdila že pred desetletji, vendar pa se miselnost ljudi spreminja zelo počasi. Naše telo potrebuje 20 aminokislin s katerimi tvori popolne beljakovine, ki so pomembne za rast in vzdrževanje tkiva in mišic, za  pravilno delovanje hormonov, za podporo imunskemu sistemu ter za številne druge pomembne funkcije v našem telesu. Od teh 20 aminokislin, jih lahko naše telo samostojno tvori le 11, ostalih 9 moramo v telo vnašati s hrano, zato jih imenujejo esencialne aminokisline. Vse rastline vsebujejo 20 aminokislin, zato lahko vseh 9 esencialnih amionokislin, ki jih potrebuje naše telo dobimo iz sadja, zelenjave, oreščkov, semen itd. Prednost rastlinskega vira beljakovin je ta, da v primerjavi z živalskimi beljakovinami ne vsebuje holesterola, nasičenih maščob (izjema so nekatera rastlinska olja in kokos), proteina IGF-1 (protein, ki spodbuja rast rakavih celic), žvepla, fosforja, hemskega železa (ta spodbuja proste radikale, ki poškodujejo naše celice in DNA), antibiotikov, živalskih hormonov ter ostalih škodljivih snovi.

Zadosten vnos vlaknin

Priporočen dnevni vnos vlaknin za odraslo osebo je od 25 do 38g. Sliši se dokaj malo, vendar raziskave kažejo, da večina evropejcev ne dosega niti minimalnega vnosa. Razlog zato je prehranjevanje  s pretežno procesirano hrano in hrano živalskega izvora, ki ne vsebuje vlaknin. In zakaj so vlaknine tako pomembne? Visok vnos vlaknin zmanjšuje možnosti za rakava obolenja, zlasti na črevesju in prsih, zmanjšuje možnosti za razvoj ulceroznega kolitisa, kronove bolezni, zaprtja, srčnih bolezni in kapi, znižuje holesterol in spodbuja rast dobrih bakterij v našem črevesu, ki vplivajo na naš imunski sistem.

Več energije in hitrejša regeneracija po treningih

Razlog, da vse več vrhunskih špornikov prehaja na rastlinsko prehrano se skriva v hitrejši regeneraciji po treningu. Šprtniki na rastlinski prehrani so po treningih manj utrujeni in so bolj spočiti za naslednji tening, kar jim daje prednost pred konkurenco. Zaradi tega marsikateri športniki svojega  prehranjevanja z rastlinsko prehrano ne obeša na velik zvon. Povišana telesna aktivnost v našem telesu povzroči podobno vnetje, kot če bi si zvili gležen ali se ukužili z virusom. Vnetje po treningu povzroči mikro poškodbe na tkivu in mišicah, zato je zelo pomembo, da telesu s parvo izbiro hrane pomagamo, da se zaceli in ga zavarujemo pred kroničnim vnetjem. Živila živalskega izvora imajo ravno obraten učinek, saj spodbujajo vnetje. Poleg same regeneracije pa ima oseba na rastlinski prehrani več energije, saj so ogljikovi hidtrati (glukoza) iz sadja in zelenjave gorivo, ki ga naše telo in možgani preferirajo.

Boljši pretok krvi in večja mišična zmogljivost

Rastlinska prehrana, zlasti zelenjava kot je špinača, solata, rdeča pesa in korenček, vsebuje nitrate, ki širijo arterije in omgočajo boljši pretok krvi. Poleg boljšega pretoka krvi, nitrati vplivajo na učinkovito krčenje mišic, pri čemer varčujejo z zalogami energije in jim omogočajo, da z enakim naporom opravijo več dela. To pomeni znatno boljše rezultate, ne glede na to, ali gre za dvigovanje uteži v telovadnici, igranje nogometa ali hiter tek. In kako vpliva na naše arterije hrana živalskega izvora? Raziskave so pokazale, da se lahko arteriji le dve uri po zaužitju težkega obroka z živalskimi beljakovinami in maščobami zožijo za 40%. Slabši pretok krvi pomeni, da naše mišice in možgani dobivajo manj kisika in hrane, zato smo po obilnem obroku utrujeni in zaspani, treningi pa so posledično manj učinkoviti.

Lažje uravnavanje teže

Ker je rastlinska hrana manj kalorična kot hrana živalskega izvora, je vnos kalorij lažje nadzorovati brez, da bi pri tem bili lačni. Rastlinska hrana vsebuje veliko vlaknin, ki nam dajajo občutek sitosti in nam preprečujejo prenajedanje. Poleg tega imajo rastline boljše razmerje med ogljikovimi hidrati, beljakovinami in maščobami, medtem ko pri živalskih izdelkih prevladujejo beljakovine in (nasičena) maščoba. Čeprav so trenutno zelo popularne diete z nizkim vnosom ogljikovih hidratov, se moramo zavedati, da se s tem ne odpovedujemo samo energiji, ki jo potrebujemo za naporen trening ali pa za mentalne funkcije, temveč smo prikrajšani vseh ostalih hranil, ki jih imajo polnovredni oglikovi hidrati iz zelenjave in sadja. Energijski izkoristek iz maščobe in beljakovin je znatno manjši od tistega iz ogljikovih hidratov. Študije so pokazale, da nizek vnos OH celo zavira mišično rast in moč, kljub povečanemu vnosu beljakovin.